V svetu, ki se zdi vse bolj nenavaden, dokumentarni film Jamesa Corbetta "Spust v norost" preučuje, v kolikšni meri vlade in institucije manipulirajo s človeško psiho. Film raziskuje psihološke operacije, gaslighting in patologizacijo nestrinjanja, ki vse služijo utrjevanju nadzora nad prebivalstvom.
Izvor psihološke manipulacije
Zgodovina psihološke manipulacije se ne začne v moderni dobi, temveč jo lahko zasledimo vse do začetkov sodobnih držav. Corbett opozarja na Sovjetsko zvezo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer so politične disidente nameščali v psihiatrične ustanove in jih prisilno zdravili pod pretvezo diagnoz, kot je »inertna shizofrenija«. Ta praksa je služila za označevanje nestrinjanja kot duševne bolezni in s tem zagotavljanje nadzora nad prebivalstvom. Vendar Sovjetska zveza ni bila edina, ki je uporabljala takšne metode – podobne strategije so uporabljale tudi zahodne vlade, zlasti Združene države Amerike.
Zgodnji primer je Benjamin Rush, ki velja za "očeta ameriške psihiatrije". Rush je izumil bolezni, kot je "anarhija", ki jo je opisal kot pretirano strast do svobode, ki je razum ali vlada ne moreta omejiti. Takšne diagnoze so bile uporabljene po ameriški revoluciji za diskreditacijo tistih, ki so nasprotovali novi vladi, na primer med uporom viskija. Rush je uporabljal tehnike, kot so samica, izolacija in pomanjkanje spanja, da bi zlomil "duha" bolnikov – metode, ki jih je prevzel od britanskih tehnik treninga konj. To kaže, kako so bili ljudje obravnavani kot predmeti, s katerimi je mogoče manipulirati, podobno kot z govedom.
MKUltra in CIA: Nadzor uma v središču pozornosti
Osrednji poudarek Corbettovega dokumentarca je zloglasni program Cie MKUltra, ki je bil izveden v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ta program je vključ poskuse, v katerih so ljudem brez njihove vednosti dajali snovi, kot je LSD, da bi preučili njihove učinke na zavest. Operacije, kot je Midnight Climax, so droge testirale kot morebitne serume resnice ali povzročitelje zmede. Čeprav je bil MKUltra uradno zaprt, Corbett sumi, da so se podobni programi nadalji pod drugimi imeni, saj je bila večina dokumentov uničenih, informacije pa so prišle na dan le po naključju.
Drug primer je raziskava Martina Seligmana o "naučeni nemoči". V poskusih s psi je Seligman pokazal, da so živali, ki so bile večkrat izpostavljene nenadzorovanim električnim šokom, sčasoma obupale in jim ni uspelo pobegniti, tudi ko so lahko. Te ugotovitve je kasneje CIA uporabila za izpopolnjevanje metod mučenja v "vojni proti terorizmu" - ne za pridobivanje resničnih informacij, temveč za to, da bi zapornike prisilila, da povedo, kar želijo. To kaže, kako se psihološke raziskave uporabljajo v službi državnega nadzora.
DSM in politizacija psihiatrije
Drugo orodje psihološke manipulacije je Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (DSM), ki ga je izdalo Ameriško psihološko združenje (APA). Ta priročnik služi kot vodilo za diagnosticiranje duševnih motenj, vendar je manj znanstven in bolj politično motiviran. En primer je vključevanje homoseksualnosti kot duševne motnje do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kar je bilo po protestih umaknjeno – kar jasen pokazatelj politične narave DSM.
Še bolj zaskrbljujoče je uvajanje diagnoz, kot je motnja opozicijskega kljubovalnega vedenja (ODD), ki prizadene otroke, ki so kritični do avtoritete. Takšne diagnoze pogosto vodijo do dajanja psihotropnih zdravil, kar koristi farmacevtski industriji. Corbett poudarja, da imajo številni člani delovnih skupin DSM finančne vezi s farmacevtskimi podjetji, kar postavlja pod vprašaj objektivnost diagnoz. Razširjeno zdravljenje otrok z zdravili zaradi domnevnih duševnih motenj je še en znak komercializacije in politizacije psihiatrije.
Patologiziranje teorij zarote
Od šestdesetih let prejšnjega stoletja, zlasti po atentatu na Johna F. Kennedyja, je CIA namerno uvedla izraz "teoretik zarote" kot slabšalni izraz, da bi diskreditirala kritike uradne različice. Notranji dokument CIE (1035-960) iz leta 1967 je vseboval navodila, kako ravnati s kritiki Warrenove komisije, ki je preiskovala atentat na Kennedyja. Od takrat se izraz uporablja za marginalizacijo svobodne misli.
Danes smo priča vse pogostejšim napadom na svobodomislece, ki jih označujejo za »domače teroriste« ali »teoretike zarote«. Primeri, kot sta novinarka Clara Sweeney, ki so jo zaradi njenih komentarjev o 11. septembru prisilno zdravili v psihiatrični bolnišnici na Novi Zelandiji, ali dr. Thomas Binder, ki ga je švicarska protiteroristična delovna skupina aretirala zaradi kritiziranja ukrepov proti koronavirusu, kažejo, kako se nestrinjanje patologizira kot duševna bolezen. Takšni primeri ponazarjajo, kako vlade po vsem svetu uporabljajo psihološka orodja za utišanje neželenih glasov.
Psihopatija vladarjev
Corbett preučuje tudi psihološko sestavo vladajočega razreda. Študije kažejo, da približno 3–5 % prebivalstva trpi za psihopatijo – ljudje brez kesanja, vesti ali sramu. Ti posamezniki so nesorazmerno zastopani na položajih moči, ker jim njihova brezobzirnost daje prednost pri prizadevanju za oblast. Poljski psiholog Andrew Lobaczewski je skoval izraz »patokracija«, da bi opisal družbe, ki jih oblikujejo psihopati. Takšni sistemi ne spodbujajo le psihopatov, temveč tudi sociopatsko vedenje pri posameznikih, ki se prilagodijo, da bi preživeli znotraj teh struktur.
En primer je škandal Abu Ghraib, v katerem so bili navadni vojaki vpleteni v sadistična dejanja. Takšno vedenje je spodbujala institucionalna struktura, ki je ponujala nagrade za brezobzirnost in poslušnost. Takšni sistemi na koncu oblikujejo družbo kot celoto in vodijo v kulturo, ki normalizira psihopatijo.
Vloga medijev in normalizacija nemoralnega vedenja
Corbett in njegov partner Chris Matthew razpravljata o tem, kako mediji in platforme družbenih medijev prispevajo k normalizaciji nemoralnega vedenja. Hollywood in družbeni mediji spodbujajo kulturo, v kateri so nasilje, pedofilija in druga vedenja vse bolj sprejemljiva. Preobrazba medijske krajine z internetom je oslabila nadzor nad starimi medijskimi monopoli, vendar algoritmi namerno usmerjajo pretok informacij. To povzroča, da se spletno vedenje, kot sta trolanje ali spletna »ognjena vojna«, preliva v resnični svet, spreminja medosebno komunikacijo in normalizira konflikte.
Rešitev: Od
Glede na te dogodke se postavlja vprašanje, kako se je mogoče izogniti takšni »norosti«. Corbett se zavzema za zavestno izključitev iz teh nadzornih sistemov. Praktičen primer je bojkotiranje podjetij, ki zahtevajo brezgotovinsko plačilo ali digitalne identifikacijske dokumente. Med pandemijo koronavirusa je postalo jasno, katera podjetja sprejemajo stranke kljub obveznim maskam ali cepljenju. Posamezniki se lahko s takimi odločitvami podprejo podjetja, ki delijo človeške vrednote.
Corbett poudarja tudi moč skupnosti. Z gradnjo lokalnih omrežij, kot so kmečke tržnice ali alternativni gospodarski sistemi, je mogoče zaobiti nadzorne mehanizme. Ti pristopi zahtevajo potrpežljivost in vztrajnost, vendar ponujajo način za svobodnejše in bolj decentralizirano življenje.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Re: PA GRE EU H KONCU Tony: Podkupljeni novinarji kje ste z objavami ???
Bravo Orban, tko se dela, sam gaaassss ...
Re: PA GRE EU H KONCU Samoresnica: Kaj pa drekaški slovenski mediji....ste rit prodali za denarce....prej ali slej se bo razkrilo koliko ste prejeli ...
Komentarji 0
Četrtek, 23. Oktober, 2025 ob 12:39:55 
327 ogledov, 
0 komentarjev
